Ja, poporodno obdobje je VELIKO več kot le dojenje in počivanje.
Na žalost ali pa na srečo, ne vemo kaj nas v tem obdobju čaka.
Pomembno pa je, da veš, da tako kot vse, tudi to obdobje mine.
Zato je fino, da poskusiš tudi v tem obdobju čim bolj uživati.
Vem, zaradi vseh nepričakovanih stvari, ki si jih v poporodnem obdobju deležna, pa je včasih to težko.
Na poporodno obdobje te namreč nihče ne pripravi.
Nihče ti ne pove, da te bo morda vse bolelo.
Nihče ti ne pove, da se ti med nosečnostjo naredi diastaza rektusov in da jo bo po porodu potrebno odpravit predno se boš lahko spet vrnila k aktivnostim, ki jih imaš rada.
Nihče ti ne pove, da boš sama s svojim otročkom zaprta za 4 stene in da ti morda telo v začetku ne bo pustilo hoditi na sprehode, ker enostavno ne bo zmožno.
Nihče ti ne pove, da je super, da po porodu lahko zadržiš urin - da pa se zna zgoditi, da ga morda ne boš mogla.
Da boš morda tam spodaj razrezana ali raztrgana in da zaradi brazgotine ne boš mogla normalno hoditi in sedeti, kaj šele kaj drugega.
Da morda porod ne bo potekal po načrtih in se bo ta končal s carskim rezom ali vakuumom, ki kasneje zahteva več počitka in pazljivosti.
Da bo tvoj trebušček povešen, da bo ostala odvečna koža.
Da bo težko.
Da morda ne boš spala in boš na vsako uro dojila dojenčka.
Da morda sploh ne boš mogla dojit in se boš morala presneto namatrat, da boš vse to lahko naredila.
Da zjutraj morda ne bo časa za kavo, da ne bo miru, ki si ga vajena.
Da bo tvoje razpoloženje lahko iz sekunde v sekundo drugačno.
Da boš morda čutila občutke žalosti, hude žalosti, in boš brez energije.
Da sama sebe kdaj pa kdaj sploh ne boš prepoznala.
Da ti bo šel na živce tako tvoj otrok kot tudi tvoj partner.
Da bo prišel trenutek, ko bi želela imeti daljinca in pritisniti pavzo.
Da boš kdaj takšna živčna razvalina, da boš vzela “pouštr” in kričala vanj na ves glas, samo zato, da te otrok ne bi slišal.
Da se boš morda počutila samo.
Da boš imela občutek, da si sama za vse.
Da doma vse narediš in da tega nihče ne opazi.
Da mož pride utrujen iz službe, ti pa tega ne smeš priznati, ker si itak cel dan doma - ker si na porodniški.
Nihče ti ne bo povedal, da se boš morda počutila manj vredno, ker ne narediš dovolj.
Da boš morda čutila, da celo nisi vredna.
Da se boš spraševala, “ali sem dobra mama, ali delam stvari prav in dovolj dobro?”
Da te morda za ves tvoj trud nihče ne bo pohvalil, ker se to enostavno pričakuje in je samoumevno.
Nihče ne govori o tem.
Ker če bi govorili o tem, bi dvakrat, trikart, tisočkat pomislila, ali bi se sploh spustila v materinstvo ali ne.
Ne veš pa tudi, koliko lepih stvari bi v primeru, da bi se materinstvu odrekla zamudila.
Ni vse tako grozno.
Vse, ki imate otročke to veste.
Vse mine.
Tudi te “grozni” dnevi.
A v vsakem dnevu lahko najdeš nekaj lepega, se strinjaš?
Ko ti otroček pokloni prvi nasmešek, ko se začne na tvoj obstoj vsaj malce odzivati.
Takrat je za kakšno sekundo lažje.
Lepše.
Morda v naslednji sekundi spet sonce prekrijejo oblaki, a veš, da bo slej kot prej spet zapihal veter in da se bo pokazalo sonce.
Morda bo veter prinesel tudi kakšno nevihto, kaplje dežja.
Morda se nato nariše mavrica.
Skratka ni vse tako črno belo, in samo lepo in grozno.
So seveda boljši in so slabši dnevi.
Življenje, pač.
Le da nekatere stvari lahko kontroliramo, drugih pa enostavno ne moramo.
Zato je važno, da se fokusiraš predvsem na tisto, kar lahko narediš, da se boš TI bolje počutila.
Kakorkoli, občutek tesnobe, otožnosti, depresije so zelo pogosti pojavi po porodu.
Kar 80% žensk po porodu občuti tako imenovano poporodno otožnost.
Tu ne gre le za padec hormonov v tvojem telesu, temveč tudi za povsem novo situacijo v kateri si se znašle in se ji je potrebno prilagoditi.
Nisi sama.
Skoraj vsaka mamica se sreča s tem izzivom.
Potem pa je tu še nespečnost.
Ta lahko vse te občutke še poglobi.
Utrujenost prizadene zelo veliko mamic po porodu, še posebno prvorodk.
Lahko pride celo do kronične izčrpanosti, ki pa vsekakor ne vpliva dobro na tvoje zdravje in počutje.
In sama čutim dolžnost, da te spodbudim pri skrbi zase.
Da se postaviš na prvo mesto in poskrbiš za svoje telo in dobro počutje.
Ker boš vse to potem lahko prenesla tudi na svojega otročka.
Zdi se mi pomembno, da se mamica po porodu giba.
Da vadi v okolju, kjer so mamice sproščene in varne, kjer lahko delijo vse svoje strahovo in dvome tudi z ostalimi.
Tako hitro spoznaš, da v vsem tem nisi sama, da so v tvojem “klubu” tudi ostale in da se vse srečujemo z istimi ali pa vsaj podobnimi tegobami in izzivi.
In skupaj na vadbi predebatiramo vse, kar vam/nam leži na duši.
Zelo sem vesela in hvaležna, da se na vadbi pogovarjamo tudi o stvareh, o katerih se navadno “ne govori”.
Kot recimo o: uhajanju v hlačke, bolečinah v medenici in v predelu sramne kosti, mravljinčenju rok, bolečinah in škripanju v kolenih, bolečinah v vratu, med lopaticami, križu, hemeroidih, izpadanju las, švicanju, hormonih in nihanju razpoloženja, tvojem počutju, energiji in slabi vesti, o tem kako je včasih težko ostati mirna, o daljincu in gumbu pavza, o tem kako težko je prositi za pomoč, o spanju in nespanju, polni luni, možeh in taščah, sprehodih, skratka o vsem.
Kot je zapisala asist. mag. Metka Skubic (dipl. bab., univ. dipl. ped.) v gradivu za strokovnjake z naslovom “Poporodno obdobje pri ženski”, je rojstvo otroka prelomen življenjski dogodek, ki sproži številne spremembe v življenju ženske.
To obdobje navadno veliko razmišljaš o sebi in svojem otroku, o svojem počutju in o tem, kaj čutiš do svojega otročka.
Vedeti moraš, da se po porodu v tebi odvija veliko pomembnih sprememb: telesnih, čustvenih in vedenjskih.
Kako pa si lahko v tem vrtiljaku čustev v poporodnem obdobju pomagaš?
To je bilo eno izmed vprašanj, ki sem si jih zastavila (tudi) sama. Raziskovala sem, preizkušala in končno našla rešitev. In ker ti želim, da bi bilo tvoje poporodno obdobje čim bolj zadovoljno in polno energije, delim s teboj svoje izkušnje in spoznanja.
Si kdaj pri sebi opazila, da če si lačna ali žejna, da si bolj razdražljiva?
Preveri pri sebi ali si danes dovolj popila in ali imaš redne polnovredne obroke?
Če si brez energije in slabe volje gre morda lahko tudi za slabokrvnost, pomanjkanje katerega od vitaminov ali mineralov.
Lačen si ful drugače, a ni res?
Zato je zelo pomembno, da imaš redne hranilne obroke – uravnoteženo prehrano - da NE izpuščaš obrokov in si zato muhaste volje, da zaužiješ dovolj tekočine (2-3 litre na dan) in da se poskusiš spočiti.
Recimo, da greš vsaj enkrat na dan spat z dojenčkom.
Vedi pa, da to obdobje ni čas za kakršno koli dieto!
Veliko žensk zaradi psihičnega in fizičnega napora, ki ga predstavlja porod, nimajo apetita (morda tudi v skriti želji, da bi shujšale).
Nekatere pa imajo celo povečanega.
Nobena skrajnost ni ok.
A zavedati se moraš, da boš z uravnoteženo prehrano obdržala raven serotonina na dovolj visoki ravni, da boš imela energijo za lepši dan.
Mamica v zgodnjem obdobju po porodu potrebuje vsaj toliko ali celo malo več kalorij dnevno, kot jih je potrebovala med nosečnostjo.
Če si pogledava en primer: dnevni vnos kalorij je povprečno 2000 kcal (odvisno tudi od konstrukcije mamice), kompleksni hidrati naj od tega predstavljajo približno 50%, 25-30% maščob in 20-25% proteinov.
Če polno dojiš, porabiš tudi do 750 kalorij dnevno več, vsaj v prvih 4. mesecih.
V tem primeru je priporočljivo zaužiti tudi nekaj več beljakovin; 10-15%.
Ne pozabi pa tudi na povečano potrebo po vitaminih in mineralih.
Če je potrebno jih lahko dodaš tudi kot dopolnilo k prehrani, a se o tem predhodno posvetuj z zdravnikom.
Z raznoliko prehrano in izogibanjem »praznim kalorijam« (čokolada, piškoti, čipsi, …) boš torej za svoje zdravje in dobro počutje naredila zelo veliko in to brez diete.
No, zaradi kakšnega koščka čokolade te tudi ne bo konec.
Zapomni si; zdrava, uravnotežena in hranljiva prehrana v kombinaciji z zmerno in konstantno vadbo, ti bo povrnila energijo, dobro počutje in samozavest.
Kilogramčki bodo tako počasi izginjali in v svojem telesu se boš vedno bolje počutila.
Svetujem ti, da se začneš opazovati.
Gre za pravi izziv, da sama pri sebi opaziš kaj vpliva na tvoje razpoloženje.
Pomembno je, da si odkrita do same sebe in da si v dalj časa trajajočem otožnem ali celo depresivnem stanju to znaš priznati ter se obrniti na strokovnjaka.
Najprej na ginekologa ali osebnega zdravnika, ki te bo potem usmeril na pravo osebo.
Podpora celotne družine ti bo v tem obdobju zelo koristila – še najbolj pa podpora tvojega partnerja.
Moraš vedeti, da so obdobja otožnosti, pomanjkanja energije ali celo depresija po porodu zelo pogosta.
Da s teboj ni nič narobe.
Da obstajajo ljudje, ki ti lahko pomagajo, da se boš spet bolje počutila.
Naj te ne bo strah.
Samo dovoli si in sprejmi pomoč.
Če ni prehudo, si lahko pomagaš tudi sama.
Eden od načinov je sproščujoča masaža, ki ugodno vpliva na občutek tesnobe.
Prosi partnerja, da te malce pomasira ali pa si jo enostavno privošči.
Pomaga ti lahko tudi izpostavljanje sončni svetlobi in sprehodi v naravi.
Za kakšen dan prepusti gospodinjska opravila komu drugemu, da se med tem lahko naspiš.
Pomaga pa tudi redna vadba - gibanje.
Če se le da, na svežem zraku.
S fizično aktivnostjo se poviša stopnja endorfinov, ki lajšajo simptome brez-volje.
Torej, svetujem ti, da poskusiš v svoj dan vključiti tudi vadbo in če opaziš, da se tako bolje počutiš, pri tem vztrajaš.
Morda se ne zavedaš, a zate je zelo pomembno, da se o svojih strahovih, mislih in občutkih pogovarjaš.
Sama se zavedam, da mi je kot coachu in strokovno usposobljeni trenerki in tudi kot mami zaupana naloga, da s tabo vzpostavim dober stik in sem ti v podporo, da si medsebojno zaupava in se spoštujeva.
Na vadbi sem na voljo vsem mamicam in zelo sem vesela, ko se z vami pogovarjam o vsem kar vas teži.
Verjamem pa, da se z menoj ne boš pogovarjala o vsem.
In če se slučano o takšnih stvareh ne moraš pogovoriti niti s partnerjem, niti ne moraš zaupati prijateljicam, ti svetujtem, da svoje občutke zapišeš na list papirja.
Meni je po prvem porodu zelo pomagalo, da sem vse svoje občutke zapisovala v dnevnik.
V tistem obdobju sem začela pisati tudi dnevnik hvaležnosti, katerega zapisujem še danes.
Vem, sliši se smešno.
Ampak pomaga.
Pomaga pri tem, da si čez dan veliko bolj pozorna na dobre, lepe stvari, ki se ti dogajajo.
Kar naenkrat si hvaležna za stvari, ki jih imaš, ki ti prihajajo naproti.
In se ne obremenjuješ s stvarmi, ki bi jih morala narediti ali imeti.
Včasih pomaga tudi, da vse svoje občutke izraziš na glas pred ogledalom, ko si sama.
Samo daj jih ven.
Ne zadržuj jih v sebi.
Na tak način naredi v sebi prostor za srečo in zadovoljstvo.
Če pa pri sebi opaziš že dlje časa trajajočo stisko in ti nič od naštetega ne pomaga pa ti prijazno polagam na srce, da se obrneš na psihologa ali terapevta.
Obstaja tudi kar nekaj društev, ki pomagajo mamicam v poporodnem obdobju prebroditi težke čase.
Le naredi korak in si daj priložnost, da se boš spet dobro počutila.
Stres nikomur ne koristi, še najmanj pa novopečeni mamici.
Nova situacija, v kateri si se kar naenkrat znašla, v kombinaciji z nespečnostjo pa je lahko kar stresna.
Ravnotežje hormonov je po porodu porušeno, kar lahko opaziš na svojem nihanju v razpoloženju.
Prilagajanje družinskemu življenju je bilo zame (za nekatere mamice bolj, za druge manj) zelo stresno.
Zato razumem, da ti v tem trenutku morda ni lahko in te vsaka mala stvarca vrže iz tira.
A vedeti moraš, da stres vpliva na celotno telo in tvoje zdravje, z vadbo pa si lahko pomagaš in ga omejiš.
Pomagaš si lahko tudi z meditacijo.
Sama sem vedno govorila, da meditacija ni zame.
Če tudi ti tako misliš, ti moram povedati, da je potem to nekaj kar nujno potrebuješ.
Po drugem porodu namreč kar redno meditiram.
Si moraš mislit?
Počutim se veliko bolj umirjeno in prisotno v tem trenutku.
Samo zato, ker si vzamem zase 5 do 10 minut na dan.
Ne vem ali je to kako povezano ali ne, ampak tudi otroci so kar naenkrat bolj “normalni”.
Obstaja nešteto vodenih meditacij.
Ni pomembno katero si boš izbrala, pomembno je le, da se malce ustaviš, umiriš in zadihaš.
Če pa se še vedno z vsemi štirimi otepaš meditacije, pa ti svetujem, da pričneš vsaj z izvajanjem dihalnih vaj.
Te bodo namreč vplivale na tvoj živčni sistem in te iz občutka stresa in napetosti (“fight or flight”) počasi pripeljale do umirjenega stanja.
Z dihalnimi vajami boš v poporodnem obdobju svojemu telesu pomagala tudi postaviti rebrca v nevtralno pozicijo in se poravnati, zožiti pas, zapreti morebitno diastazo rektusov in izboljšati funkcijo mišic medeničnega dna.
Več o dihanju si lahko prebereš tudi v moji blog objavi DIHANJE - TEMELJ NAŠEGA ŽIVLJENJA ali pa se enostavno pridružiš mojemu novemu programu poporodne vadbe - AktivnaMami, kjer boš spoznala in se naučila pravilnega izvajanja kar nekaj dihalnih vaj in dobila, poleg treningov, tudi dostop do bogate zakladnice znanja.
Na vadbi za mamice tako veliko dihamo.
Sama pa se tudi trudim, da ustvarim takšne pogoje, kjer se lahko sprostiš in si vzameš vsaj eno uro samo zase.
Tako lahko vsaka mamica zase naredi veliko koristnega, tako na fizičnem kot tudi psihičnem področju.
Kot mama si dovolim reči, da vem kako se počutiš, ali pa si vsaj lahko predstavljam.
Čez vse te občutke sem šla tudi sama.
Kakšen dan je bilo lažje, spet drugi dan težje.
Vse dokler nisem dojela, da moram najprej poskrbeti zase: za svoje dobro počutje, za telo brez bolečin in za svojo energijo.
Da se moram postaviti na prvo mesto.
In da imam samo sebe; eno telo in moje misli.
In če se v svoji družbi, v svojem telesu in svojih mislih, ne počutiš ok, v čigavi družbi se potem boš?
Oziroma, kdo se bo dobro počutil v naši družbi, če se že sami s sabo ne počutimo ok?
Poskrbi torej zase, da boš lahko potem primerno poskrbela tudi za vse, ki jih imaš rada.
En topel objem,
Nuša
PIŠI MI: Če želiš lahko podeliš z mano svojo izkušnjo. Lahko mi pišeš preko Facebooka, Instagrama ali direktno na info@aktivnamami.si
