Neverjetno hitro se zgodi, da po porodu na prvo mesto postaviš svojega otročka.
To je res nebogljeno bitje, ki te sedaj v tem trenutku najbolj potrebuje.
Narava je poskrbela, da se v nas ženskah nekaj premakne in nagon nas vodi k temu, da naredimo vse, da naš otroček preživi, mu je lepo in da mu dajemo tisto ljubezen, za katero sploh nismo vedele, da jo premoremo.
A če v prvi vrsti ne poskrbimo zase, te ljubezni ne bomo mogle dajati.
Če boš utrujena, izžeta, nervozna, prazna, se bo to zagotovo poznalo na odnosu do otročka in tudi v načinu kako skrbiš zanj.
Otroček pa bo srkal tvojo energijo.
Kakršna koli že bo.
Tvoje počutje pa tako ne bo nič boljše.
Zato vas poskušam spomniti na to, da ne pozabite nase. Tudi po porodu.
Poskrbite za svojo dušo kot tudi za svoje telo.
Zato te vabim, da premisliš kaj je tisto kar najbolj potrebuješ in si ustvari 5 minut samo zase.
Kot mami mi je jasno kako težko si je vzeti 5 minut samo zase.
Vse je potrebno pospravit, pomit posodo, zlikat perilo, obleči otroke, jim pripravit zajtrk, kosilo in večerjo, se z njimi igrat, jim pomagat s strvami, ki se jih učijo v šoli, poskrbeti za moža, ga podpirat in poslušat kako slab dan je imel v službi, deliti nasvete, urediti še kaj za svojo službo ali svoj biznis. In morda nam celo uspe iti pod tuš.
Noro!
Vse in še več bi naredile.
Za druge.
Nase pa pozabimo.
Ali pa se postavljamo na zadnje mesto.
Ti je to kaj znano?
Ni lahko. Poleg tega pa nas spremlja še občutek, da moramo vse urediti same.
Ker imamo slabo vest, če bi kdo moral kaj narediti “namesto nas”.
Ker drugače nismo dobre mame, žene, prijateljice, gospodinje, poslovne ženske, … enostavno nismo dovolj dobre.
Kažemo svoj nasmejan obraz, v resnici pa … v sebi skrivamo jezo na vse, ki nam ne pomagajo, strah, da nam ne bo uspelo, imama sabo vest, ker danes še nismo telovadile, se obsojamo, ker naše telo ni takšno kot telo, ki smo ga imele pred nosečnostjo, smo v skrbeh, ker vsakič ko kihnemo ali poskočimo začutimo kako nam uhaja v hlačke, … jočemo, ker enostavno nismo ok.
Mora res biti tako?
Je takšno življenje vseh mamic?
Ne ni treba, da je tako. Imaš izbiro.
Odloči se kakšno bo tvoje življenje.
Lahko ne narediš nič in se še naprej boriš.
Sama s seboj.
S svojimi mislimi.
S svojimi obsodbami.
S svojim nezadovoljstvom.
S svojimi strahovi.
Ali pa si rečeš: “Dovolj je.”
Si slišala? Dovolj.
Si upaš reči na glas?
DOOOOOVOOOOLJ JE!
Vredna si.
Vredna si več.
In zaslužiš si.
OSVOBODI SE omejujočih misli in zadihaj. Globoko v vsej svoji veličini.
Ti si tista,
TI. In nihče drug.
Zato naj te ne bo strah prositi za pomoč: partnerja, mame, prijateljice. Ker si dovolj dobra, da ti bodo pomagali.
Naj te ne bo strah, vzeti si svojih 5 minut in početi karkoli.
Lahko tudi nič.
Ker si vredna in si to zaslužiš.
Se ti zdi brez veze vzeti si 5 minut zase?
Verjamem.
Raje bi si vzela pol ure ali še raje, eno uro.
Lahko si jo vzameš.
Super.
Lahko si vzameš 2 uri. In za to sigurno ne potrebuješ mojega dovoljenja.
A če bi ti to predlagala jaz, bi verjetno hitro našla neskončno izgovorov, zakaj to ne gre.
5 minut.
Vsak dan.
Kadarkoli v dnevu.
V miru.
Sama.
Odmaknjena od vsega.
Naj bo to samo tvojih 5 minut v dnevu.
Kaj boš počela je čisto tvoja odločitev.
Lahko bereš knjigo, lahko ležiš, spiš, gledaš v strop, se sprehajaš v naravi, si pokloniš objem in se objamaš, morda celo meditiraš. Mogoče je kaj od tega lahko tvoja nova navada, ki jo začni izvajati že danes.
In potem ves teden.
5 minut samo zate.
Če želiš spremembo bo potrebno narediti prvi korak in pri tem ustrajati.
Vsak dan 5 minut samo zase.
Potem 10 in 15, potem 20 in celo pol urce.
Brez slabe vesti.
Takrat boš videla, da tvoj otroček ne bo umrl brez tebe.
Vedela boš, da ko si ti vzameš nekaj minut zase, daš s tem tudi priložnost očku, da se poveže s svojim - tvojim - VAJINIM otročkom.
Videla boš, da boš tako bolj zadovoljna sama s seboj, da bo tvoje telo vedno bolj povezano v celoto, da bo delovalo tako kot mora in da boš tako lažje otročku dala tisto kar potrebuje.
Zadovoljno sr(e)čno mamico.
Torej, kako se ti zdi?
Sprejmeš izziv in si od danes naprej vzameš čas zase?
